Ogledi

Cerkev
Grad
Muzej
Narava
Tradicija
ZAKLADI GRAJSKE PRISTAVE, ORMOŠKEGA GRADU
Grajski trg 1, 2270 Ormož
Tel.: +386 (0)2 741 72 90
V okviru Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, ki je splošni in največji pokrajinski muzej v Sloveniji, deluje v Ormožu muzejska enota. V Ormožu ima prostore v Grajski pristavi in ormoškem gradu, kjer se nahajajo številne razstave, kot so razstava Srednjeveške plastike z ormoškega območja, arheološke razstave, razstava Iz zapuščine dr. Otmarja Majeriča, zbirka Marka Sluge in zanimive stenske poslikave. Bogastvo tukajšnjega etnološkega izročila pa lahko vidimo v etnološki zbirki v velikonedeljskem gradu.
ZBIRKA ŽELEZNIŠKE DEDIŠČINE- MUZEJ NA STANICI
Osluševci 48, 2273 Podgorci
Tel.: +386 (0)2 41 526 517
Društvo za ohranjanje dediščine Prleški železničar se ponaša s skrbno obnovljenim vagonom iz daljnega leta 1926, kjer so postavili na ogled zbirko predmetov, povezanih z železnico. Vagon je preurejen kot postaja v malem, kjer ne manjkajo potniška blagajna, čakalnica, prometni urad in skladišče.
OLJARNA SREDIŠČE OB DRAVI JERUZALEM ORMOŽ SAT, D.D.
Ljutomerska c. 4, 2277 Središče ob Dravi
Tel.: +386 (0)2 713 48 52
Je vodilno podjetje v Sloveniji, ki prideluje bučno olje, brez katerega si ne predstavljamo okusne solate. Obiskovalcem poleg zanimive degustacije različnih olj, namazov iz olja ali bučnic ter celo sladic, pripravljenih iz bučne moke, pokažejo predelavo olja in jih naučijo priprave specialitet. Njihovo bučno olje sodi med slovenske zaščitene kmetijske pridelke oziroma živila z geografsko označbo. Prav tako pa so nosilci certifikata kakovosti kolektivne blagovne znamke Jeruzalem Slovenija.
DVOREC TEMNAR
Vuzmetinci 33a, 2257 Miklavž pri Ormožu
Tel.: +386 (0)31 692 253
Dvorec Temnar je prvotno služila kot strelski dvorec ptujski gospodi. Danes pa se lahko sprehodite skozi prekrasne baročne dvorane, v hišni kapeli pozvonite na zvončku želja in mimo ogromne lesene preše nadaljujete v klet, kjer med mogočnimi sodi lahko okušate odlična vina.
Zidanica Malek
Svetinje 22, 2259 Ivanjkovci
Tel.: Tel.: +386 (0)2 741 77 76
Očarljiva Zidanica Malek stoji med Svetinjami in Jeruzalemom sredi najlepših vinorodnih teras. Več kot 350 let stara zgradba je bila nekoč gosposka hiša, v njej je bila predelava grozdja in vina, o čemer priča velikanska preša, edinstvena kapela v hiši in čudovita velika klet. Danes lahko v njej poskusite odlična vina, si ogledate mali vinogradniški muzej in staro klet, ki za debelimi zidovi skriva zakladnico arhivskih vin.
KOŠARKINA HIŠA NA KOGU
Kog 4, 2276 Kog
Tel.: +386 (0)41 739 190
Na Kogu se odvijajo številne prireditve, ki prepletajo tradicijo in sodobnost ter nagovarjajo tudi turiste. Zaselek, ki meji na Hrvaško, je bil že v drugi svetovni vojni, pa tudi v času osamosvajanja Republike Slovenije leta 1991, tarča napadalnih vojska. Nekaj zgodovine kraja in okolice je ujete tudi v čudovito obnovljenem podeželskem dvorcu – Košarkini hiši, ki stoji v samem središču kraja. Skupaj s cerkvijo in staro šolo predstavlja čudovito kogovsko veduto. Košarkina hiša ima bogato zgodovino, predani domačini in društva pa skrbijo, da hiša in kraj ostajata živa in urejena.
GASILSKI MUZEJ PGD MIKLAVŽ PRI ORMOŽU
Miklavž pri Ormožu 30, 2275 Miklavž pri Ormožu
Tel.: +386 (0)41 388 059
Muzej nam predstavi bogato zgodovino kraja Miklavž in zgodovino gasilskega društva. Predstavljena je največja zbirka motornih brizgaln na Štajerskem. Prav posebna je ročna gasilska brizgalna iz leta 1888. Razstavljenih je veliko uniform, med njimi originalna iz leta 1921, ko je bilo društvo tudi ustanovljeno. Na ogled so postavljena pokrivala in gasilske čelade iz časa Avstro-Ogrske do danes.
VELIKA NEDELJA
Velika Nedelja 9, 2274 Velika Nedelja
Tel.: +386 (0)2 741 72 90
Že od daleč dominirajo zanimive večstoletne zgradbe: na ogled vabita mogočni grad s štirimi obrambnimi stolpi in čudovita cerkev. Podobo kraja je močno zaznamoval nemški viteški red, ki je v teh krajih prisoten že več kot 750 let! Po legendi – le kaj bi naši kraji brez njih?! – naj bi ime dobil po bitki, ki se je odvijala prav na velikonočno nedeljo. Na prošnjo Friderika III. Ptujskega je nemški viteški red leta 1199 prišel na še neobljudeno ozemlje in ga iztrgal roparskim Ogrom. Prvo zmago nad njimi naj bi dosegel prav tukaj, in po končani bitki je Friderik na kraju v tla, prepojena s krvjo, zasadil zastavo nemškega viteškega reda, rekoč: »Na veliko nedeljo je bil ta kraj zavzet in Velika Nedelja naj se imenuje, nemški vitezi pa naj ga v prihodnje varujejo in branijo.«
KLET ORMOŽ PUKLAVEC FAMILY WINES D.O.O.
Kolodvorska 11, 2270 Ormož
Tel.: +386 (0)2 741 57 25
Obisk kleti zgrajene leta 1967, ki je zdaj v lasti družine Puklavec, je pravo doživetje, saj se v njej prepletata zgodovina in sodobnost. Postavljena je v obliki stolpa, vkopanega med dve terasi reke Drave, in ima sedem etaž, od tega pet pod zemljo. Skozi etaže vodi 174 slikovitih stopnic do globine 25 metrov. V kleti se nahaja trgovina in poseben prostor namenjen degustacijam obiskovalcev ter največja arhivska klet.
NARAVNI REZERVAT ORMOŠKE LAGUNE
Frankovci, 2270 Ormož
Tel.: +386 (0)31 395 314
So naravni rezervat in mokrišče izjemnega nacionalnega in mednarodnega pomena za številne ogrožene vrste ptic. Tukaj boste našli mir in čudovite poglede skozi fotoaparat ali daljnoglede, ki so postavljeni na opazovalnicah. Poleg številnih ptic so v rezervatu tudi vodni bivoli, ki živijo prosto in se pasejo po brežinah. Tu je raj za ornitologe, ljubitelje narave in miru, pohodnike, kolesarje – po Lagunah pa so urejene tudi poti za jahanje. Rezervat upravlja DOPPS – BirdLife Slovenia.
CAJNKARJEVA DOMAČIJA -TIP SVETI TOMAŽ
Savci 65, 2258 Sveti Tomaž
Tel.: +386 (0)2 719 50 64
Podajte se v Savce na obnovljeno domačijo dr. Stanka Cajnkarja, našega pomembnega rojaka. Bil je prvorojenec v družini z enajstimi otroki in zanimivo si je ogledati hišo, kjer je živela tako številčna družina. V domačiji je urejena spominska soba, obnovljena je tudi krušna peč, kjer domačinke spečejo okusne lokalne dobrote, kot so postržjače in pogače.
KLET MUZEJ BRUMEN
Koračice 57, 2258 Sveti Tomaž
Tel.: +386 (0)41 396 508
Domačini so ponosni na obnovljeno »Cimpračo« in »Klet« muzej Brumen. Slednja je stara vsaj 255 let, o čemer priča izklesana letnica 1757 nad vrati. “Cimprača” je zgradba zgrajena iz lesenih brun, ostrešje je povezano z lesenimi klini in krito s slamo, okna so majhna z vgrajenimi železnimi križi, tla so iz zbite gline, stare opeke in lesenih desk. Brumnovi imajo »cimpračo« v lasti že tretjo generacijo, strokovnjaki pa so jo uvrstili v najožji izbor sedemnajstih najbolj uspešno prenovljenih objektov kulturne dediščine v Sloveniji!
Cerkev Žalostne matere božje Jeruzalem
Jeruzalem 9, 2259 Ivanjkovci
Tel.: +386 (0)2 719 45 45
Jeruzalem, majhen zaselek z velikim imenom, se dviga na 341 m nadmorske višine sredi mehkih gričev, poraslih z vinogradi. Legenda pravi, da so mu ime podarili slavni križarji, ki so se tu ustavili na svojih pohodih v Sveto deželo. Najbrž zato, ker jim je bilo nebeško lepo. Druga legenda pravi, da naj bi v cerkvico na Jeruzalemu prinesli podobo Žalostne Matere Božje – morda kakšen od križarjev, ki jo je tja postavil v zahvalo za preživetje, ko je pribežal iz tretje križarske vojne konec 12. stoletja.
Ormož
Grajski trg 3
Tel.: 02 741 53 56
Nad gladino reke Drave, na terasi, ki jo je reka oblikovala skozi milijone let, stoji mesto Ormož, šahovnica mestnih hiš, nedaleč stran pa grad in cerkev, ki smelo, kot kralj in kraljica, narekujeta igro na rahli vzpetini. Kraj je bil poseljen že okrog leta 2100 pr. n. št. Tukaj so se križale pomembne prometne poti, saj je bil prehod reke najlažji, pot na vse strani pa na široko odprta. Takšna lega je Ormožu stkala bogato in tudi burno zgodovino, o čemer pričajo arheološke najdbe in zapisi, ki jih hranijo različne ustanove, največ pa Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. V pozni bronasti dobi je Ormož po pomenu, velikosti in svojevrstni urbanistični zasnovi prekašal vse sosednje kraje. Takratna naselbina je bila ena največjih v vzhodnoalpskem prostoru. Arheologi so odkrili veliko dokazov o gradbeni, bivanjski, celo kulinarični in pivski kulturi takratnih prebivalcev. V zgodnjem srednjem veku je zraslo naselje, ki v drugi polovici 13. stoletja, ko Ptujski gospodje sezidajo stolp, preraste v središče trgovanja in kmalu zatem v mestno naselbino obrtnikov in trgovcev. V pisnih virih se Ormož prvič omenja leta 1273 kot Holermuos. To je bil čas bojev za vzhodno mejo med ogrskimi kralji in Salzburško nadškofijo. Zaradi strateškega pomena je kraj že leta 1293 dobil trške, leta 1331 pa mestne pravice. Friderik V. Ptujski je leta 1287 na obrambni meji z Ogri postavil utrjen stolpast grad in ga poimenoval Friedau. To ime se je kasneje preneslo na celotno mesto. V kasnejših stoletjih pisni viri še vedno uporabljajo tudi ime Holermuos in prav to ime se je v različnih jezikovnih prehodih »spremenilo« v današnje, Ormož. Mestni privilegiji so meščanom dovoljevali prirejati tudi letne sejme in ta tradicija se je ohranila do današnjih dni: Jakobov sejem se prireja še vedno prvi ponedeljek po Jakobovi nedelji, Cvetni sejem na cvetni petek in Martinov sejem 11. novembra, na praznik sv. Martina. Po letu 1945 so Ormož zaznamovali predvsem vinarstvo in poljedelstvo, pridelava sladkorja, ormoška opekarna in razvoj malega podjetništva. V letu 1967 je svečano odprla svoja vrata ormoška vinska klet, Tovarna sladkorja Ormož pa je začela s poskusnim obratovanjem v letu 1976. Svoje sledi je v Ormožu in njegovi okolici pustila tudi osamosvojitvena vojna leta 1991, saj je bilo tukaj eno strateško najpomembnejših prizorišč bojev med Jugoslovansko ljudsko armado, ki je imela oporišče v bližnjem Varaždinu, in slovensko Teritorialno obrambo. Slednja je zelo požrtvovalno preprečila vdor napadalcev v mesto in z zaporami cest ter mostu čez Dravo onemogočila vstop sovražne vojske na ozemlje Slovenije. Takrat je bil poškodovan tudi grajski stolp. Ormož je predvsem zaradi premišljenih arhitekturnih posegov ohranil svoj prvotni videz in čar. Pomen Ormoža in njegove okolice v preteklih tisočletjih lahko obiskovalcem podrobneje približajo muzejske zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, ki se nahajajo za zidovi ormoškega gradu in moderno obnovljene grajske pristave. Za popolnejše doživetje mesta pa je treba obiskati še cerkev sv. Jakoba, se sprehoditi po mestnih ulicah in užiti mir ter spokojnost grajskega parka, v katerem rastejo tudi redke drevesne vrste. Morda pa vas v poletni vročini zamika osvežitev v mestnem kopališču, ki je na obrobju grajskega parka.

Razišči

Prijavi se in prejemaj predloge za izlete, novice, posebne ponudbe,…